Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu, vendar deluje v treh krajih: v Strasbourgu, Bruslju in Luksemburgu (pdf). Razlogi za to so zgodovinski, saj evropske institucije že od ustanovitve dalje delujejo v treh mestih. V Strasbourgu, simbolu francosko-nemške sprave, je tudi sedež Sveta Evrope, od leta 1952 dalje pa se v tem mestu odvija večina zasedanj EP.

V protokolu Amsterdamske pogodbe iz leta 1997 je zapisano: "Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu, kjer poteka dvanajst mesečnih plenarnih zasedanj, vključno s proračunskim. Dodatna plenarna zasedanja potekajo v Bruslju. Odbori Evropskega parlamenta se sestajajo v Bruslju. Generalni sekretariat Evropskega parlamenta in njegove službe ostajajo v Luksemburgu. Iz praktičnih razlogov pa del uradnikov in sodelavcev političnih skupin dela v Bruslju." Poslanci se tako vsak mesec sestanejo na teden dni trajajočem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, medtem ko nekaj krajših zasedanj poteka tudi v Bruslju.

Predsedovanje, predsedstvo, konferenca predsednikov

Predsednik vodi vse dejavnosti EP in njegovih organov. Predseduje plenarnim zasedanjem, sejam predsedstva in konferenci predsednikov. Predstavlja EP v njegovih zunanjih odnosih in predvsem v mednarodnih odnosih. Predsedstvo je upravni organ za vodenje ustanove, pristojen za proračun Parlamenta in administrativna vprašanja, za kadrovske in organizacijske zadeve. Sestavljajo ga predsednik in štirinajst podpredsednikov ter pet kvestorjev, ki imajo posvetovalno vlogo. Kvestorji so zadolženi za administrativna in finančna vprašanja, ki neposredno zadevajo poslance. Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Parlamenta in predsedniki političnih skupin. Kot organ političnega vodenja Parlamenta konferenca predsednikov določa pristojnosti in število članov parlamentarnih odborov ter delegacij, odloča o sedežnem redu v sejni dvorani, pripravlja razpored in dnevni red plenarnih zasedanj. Preučuje priporočila Konference predsednikov odborov v zvezi z delom odborov in dnevnim redom zasedanj.

Politične skupine

V sejni dvorani poslanci niso razporejeni glede na svojo nacionalno pripadnost, temveč glede na pripadnost politični skupini. Danes je v EP osem političnih skupin in skupina "samostojnih" poslancev. Večina poslancev pripada določeni politični skupini. Poslance lahko pripada le eni politični skupini. Nekaj poslancev pa ne pripada nobeni skupini. To so samostojni poslanci. Politična skupina mora biti večnarodnostna in mora imeti določeno minimalno število članov. V politično skupino v Evropskem parlamentu se lahko poveže najmanj 20 evropskih poslancev iz vsaj šestih držav članic.

Trenutno je v EP sedem političnih skupin, in sicer: Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, Konfederalna skupina Evropske združene levice - Zelene nordijske levice, Skupina neodvisnosti/demokracije in Skupina združenje za Evropo narodov. Vsaka skupina ima predsednika, predsedstvo in sekretariat.

Pred glasovanjem na plenarnem zasedanju politične skupine z vidika svoje politične usmeritve preučijo poročila parlamentarnih odborov in pogosto vložijo predloge sprememb. Prav tako imajo ključno vlogo pri oblikovanju dnevnega reda plenarnih zasedanj.

Parlamentarni odbori

Poslanci so dejavni v parlamentarnih odborih in delegacijah: so njihovi člani ali namestniki. Seje parlamentarnih odborov potekajo v Bruslju, in sicer dva tedna v mesecu, en teden pa je namenjen sejam političnih skupin.

Parlamentarni odbori, trenutno jih je dvajset, pripravljajo plenarna zasedanja Evropskega parlamenta. Odbori pripravljajo in sprejemajo poročila o zakonodajnih predlogih in pripravljajo poročila o pobudah. Pripravljajo tudi mnenja za druge parlamentarne odbore.

Vsak odbor imenuje predsednika in podpredsednike in ima na razpolago svoj sekretariat.

Poleg stalnih parlamentarnih odborov lahko Parlament ustanovi tudi začasne in preiskovalne odbore. Skupni parlamentarni odbori vzdržujejo odnose s parlamenti držav kandidatk za članstvo v EU, medparlamentarne delegacije pa s parlamenti tretjih držav.

Generalni sekretariat

V Generalnem sekretariatu, ki ga vodi generalni sekretar, je zaposlenih približno 4000 uradnikov, ki so bili izbrani na javnih razpisih v vseh državah članicah. Politične skupine in poslanci imajo lastne sodelavce in pomočnike.

Zaradi številnih prevajalcev in tolmačev poteka delo EP v vseh uradnih jezikih Unije: v angleščini, bolgarščini, češčini, danščini, estonščini, finščini, francoščini, grščini, italijanščini, irčšini, litovščini, latvijščini, madžarščini, malteščini, nemščini, nizozemščini, poljščini, portugalščini, romunščini, slovenščini, slovaščini, španščini in švedščini.

Tako se Evropski parlament sooča z velikimi zahtevami zaradi večjezičnosti in zato kar tretjina zaposlenih dela na področju prevajanja, pri čemer omejitve predstavljajo tudi različne lokacije dela. Stroški delovanja Evropskega parlamenta znašajo 2,6 evra na prebivalca Unije letno, kar je 1,2 odstotka skupnega proračuna Unije.

Zasedanja in razprave EP so odprta za javnost. Sklepi, stališča in razprave so objavljeni v Uradnem listu EU (Official Journal of the European Union).

PRISTOJNOSTI EP

Pooblastila in politična vloga Parlamenta

Kot vsak parlament ima tudi EP tri temeljne oblike moči: zakonodajno, proračunsko in nadzorno. Ustava za Evropo to trojno vlogo potrjuje in krepi.

Zakonodajna moč

Parlament skupaj s Svetom glasuje o evropskih zakonih. V običajnem zakonodajnem postopku EP in Svet ministrov skupaj sprejemata zakonodajne akte, ki jih predlaga Komisija. Za sprejem zakona je končno soglasje Evropskega parlamenta nujno potrebno.

Zakonodajna oblast je ena od najpomembnejših moči Parlamenta. Ustava za Evropo predvideva razširitev zakonodajne moči Evropskega parlamenta tudi na večino tistih področij, kjer Parlament še ne odloča enakopravno s Svetom. To so denimo področja kmetijske politike, raziskovalne politike, regionalnega in socialnega razvoja Unije (strukturni skladi) itd. Postopek soodločanja je Evropskemu parlamentu omogočil nekaj pomembnih dosežkov. Pobudo za oblikovanje evropske zakonodaje ima sicer Komisija, vendar pa ji lahko Evropski parlament posreduje svoje zakonodajne pobude in priporočila in na ta način uporabi svojo politično moč še pred sprejemanjem zakonodaje. V zakonodajni postopek je Parlament običajno vključen na naslednji način:

Evropska komisija Evropskemu parlamentu posreduje predlog zakonskega akta. Pristojni parlamentarni odbor pripravi poročilo in imenuje poročevalca. Za mnenja, ki so prav tako posredovana pristojnemu odboru, se lahko zaprosi tudi katerega od ostalih parlamentarnih odborov. Poslanci in odbori, zaprošeni mnenje, lahko vložijo predloge sprememb osnutka poročila, ki ga je pripravil poročevalec. V nadaljevanju pristojni odbor sprejme poročilo.

Politične skupine proučijo poročilo z vidika svoje politične usmeritve. O poročilu se nato razpravlja na plenarnem zasedanju. Pristojni odbor, politične skupine ali določeno število poslancev lahko še vedno vložijo predloge sprememb poročila. Končno Parlament z glasovanjem izrati. oz sprejme svoje stališče.

Običajni zakonodajni postopek vsebuje eno, dve ali tri obravnave:

Evropska komisija predlaga zakonodajno besedilo.

Evropski parlament na osnovi poročila pristojnega odbora sprejme svoje stališče. Običajno

predlaga spremembe k besedilu predloga v obliki amandmajev. S tem je prva obravnava zaključena.

Svet ministrov sprejme amandmaje, kar pomeni, da je zakonodajni predlog sprejet, lahko pa jih spremeni oz. poda svoje stališče.

Na osnovi priporočil pristojnega parlamentarnega odbora Evropski parlament o predlogu odloča v drugi obravnavi: z absolutno večino poslanskih glasov (367 poslancev) stališča Sveta sprejme, zavrne ali predlaga spremembe.

Komisija parlamentarne amandmaje pogosto upošteva in Svetu ministrov posreduje spremenjen predlog. Svet lahko tak predlog sprejme s kvalificirano večino, spremeni pa ga lahko le s soglasjem vseh članov.

Če se Parlament in Svet ne moreta zediniti, se sestane Spravni odbor, ki zaseda največ šest tednov. V njem so člani Sveta in delegacija Evropskega parlamenta. Tej delegaciji, ki odseva sestavo Parlamenta, predseduje eden od podpredsednikov, vedno pa je v njej tudi poročevalec.

Najpogosteje strani dosežeta dogovor v obliki skupnega besedila.

Tretja obravnava v Parlamentu je namenjena potrditvi dogovora. Če parlament tega ne stori, evropski zakon ni sprejet.

Proračunska pristojnost

Evropski parlament in Svet sta dve veji proračunske oblasti, kar pomeni, da si - podobno kot zakonodajno - proračunsko oblast delita. Z izvajanjem proračunskih pristojnosti Evropski parlament izraža svoje politične prednostne naloge. Vsakega decembra sestavi proračun za prihajajoče leto. Letni izdatki za vse postavke se na podlagi dogovora med Parlamentom in svetom vpišejo v večletni finančni načrt. Proračunski predlog Komisije proučujeta Parlament in Svet na dveh obravnavah, na katerih skušata uskladiti višino in namen porabe sredstev. Parlament sme zavrniti proračun, če meni, da ne ustreza potrebam Unije. V tem primeru se mora proračunski postopek začeti znova. Ko bo začela veljati Ustava za Evropo, bosta Parlament in Svet proračun obravnavala samo enkrat. Opravljeno bo razlikovanje med izdatki, pri katerih odloča Parlament, in tistimi, o katerih odloča Svet. Tako kot v zakonodajnem postopku bo stališča skušal zbližati Spravni odbor. Parlament bo obdržal zadnjo besedo pri sprejemanju proračuna kot celote.

Nadzorna moč

Evropski parlament izvaja demokratični nadzor nad dejavnostmi Skupnosti. Pri tem se lahko pomaga tudi z ustanavljanjem začasnih preiskovalnih odborov. To je storil že večkrat, zelo odmevno recimo v primeru »bolezni norih krav«, ko je bila na osnovi parlamentarne preiskave ustanovljena Evropska veterinarska agencija. Evropski parlament je poskrbel tudi za ustanovitev Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

Naraščajoči politični vpliv

Z leti je politični vpliv Evropskega parlamenta naraščal in se sedaj odraža že na vseh področjih delovanja Evropske unije. Evropska ustava ta vpliv še krepi. Evropski parlament je prava mednarodna tribuna, pred katero pridejo predstavit svoja mnenja številni voditelji. Z leti obstoja je postal tolmač zunanje in notranje politike Unije, kar poslancem in torej državljanom omogoča sodelovanje pri opredelitvi lastne podobe evropske politike.

POLITIČNA PODROČJA, NA KATERIH DELUJE EVROPSKI PARLAMENT

EU in njene institucije

Ustavne zadeve,Prihodnost unije/Evropska integracija, Medvladna konferenca,Evropski svet, Ustava, Imuniteta in statut poslancev Evropskega parlamenta, Institucije, Poslovnik Evropskega parlamenta, Pogodbe

Pravosodje in državljanstvo

Evropsko državljanstvo, Pravosodno sodelovanje, Policijsko sodelovanje, Pravice žensk/enake možnosti, Človekove pravice, Državljanske pravice, Temeljne pravice, Priseljevanje, Pravosodje in notranje zadeve, Varuh človekovih pravic, Peticije, Azilna politika, Vizumska politika, Schengen

Človekoljubna pomoč

Zunanja/mednarodna trgovina, Širitev, Razvoj in sodelovanje, Delegacije, Zunanji odnosi,

Varnost in obramba

Kmetijstvo in ribištvo

Kmetijstvo, Ribištvo

Proračun

Nadzor proračuna, Goljufije

Kultura in izobraževanje

Kultura, Izobraževanje, Informacije, Mladi, Šport

Ekonomske in monetarne zadeve

Gospodarske in denarne zadeve, Evro, Obdavčenje, Ekonomska in monetarna unija

Zaposlovanje in socialne zadeve

Socialna politika, Zaposlovanje

Notranji trg in industrija

Konkurenca, Carina, Energija, Industrija, Prosti pretok kapitala, Prosti pretok blaga,

Prosti pretok oseb, Prosti pretok storitev, Raziskave in inovacije, Informacijska družba

Regije in promet

Regionalna politika, Turizem, Promet

Zdravje in okolje

Zdravje in okolje, Potrošniki, Okolje, Civilna zaščita, Javno zdravje, Varnost hrane

Vir: http://www.europarl.si/