Državljani in državljanke EU od leta 1979 v Evropski parlament na neposrednih volitvah volimo svoje predstavnike, ki imajo pet letni mandat. Trenutno sestavlja Evropski parlament 785 poslancev in poslank iz vseh 27 držav članic EU. Poslanci v Evropskem parlamentu pa ne delujejo po nacionalnem ključu, temveč se združujejo v vseevropske politične skupine in zastopajo relevantno politično prepričanje. V aktualnem sklicu deluje sedem političnih skupin in 14 samostojnih poslancev, ki predstavljajo praktično celoten spekter pogledov na evropsko združevanje, od zagovornikov federalističnega pristopa, do odkritih evroskeptikov.

Državljani/ke EU imamo pravico, da volimo ali smo izvoljeni na volitvah v Evropski parlament. Kandidati za poslance v Evropski parlament so voljeni na splošnih in neposrednih volitvah, po pravilu sorazmernosti, za dobo petih let in z možnostjo ponovne izvolitve.

Natančnejša pravila glede volilne pravice določa Direktiva Sveta 93/109/ES (UL L 329, 30.12.1993). Temeljna pogoja za pridobitev pravice, da volite ali ste izvoljeni za poslanca/ko v Evropskem parlamentu, sta državljanstvo EU ter prebivališče v državi članici EU, kjer volite ali kjer kandidirate.

Od leta 1993 imajo državljani/ke EU pravico, da volijo ali so izvoljeni v Evropski parlament tudi če bivajo v drugi državi članici, a niso njeni državljani. Delež volivcev, ki voljo izven svoje države članice, se z vsakim mandatom vztrajno povečuje. Eden izmed poglavitnih vzrokov za to je vse večja mobilnost prebivalcev in delavcev v Uniji.

V vsaki državi članici se voli glede na njen volilni sistem, povsod pa veljajo skupna demokratična pravila o splošnih, neposrednih, svobodnih volitvah ter tajnim glasovanjem. V Sloveniji volitve v Evropski parlament ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Ur.l. RS, št. 41/2007). Zakon določa, da na volitvah v Evropski parlament lahko kandidira vsak državljan/ka Slovenije ali druge države članice s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ga/jo predlagajo bodisi politične stranke bodisi volivci in je dopolnil 18 let.

V Belgiji, Grčiji, Luksemburgu in na Cipru je udeležba na volitvah obvezna.

Leta 1979 je bilo v Evropskem parlamentu 16,5 odstotka žensk. Po volitvah leta 2004 znaša ta delež 30,2 odstotka.

V okviru omenjene informacijske kampanje Evropski parlament opozarja, da odločitve, ki jih sprejemajo evropski poslanci, vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Cilj kampanje je, da nas državljane/ke ozavešča o možnosti izbire, ki nam jo nudijo volitve, in da se poveča volilna udeležba.

Število poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu je za vsako državo članico odvisno od števila prebivalcev te države. Slovenijo v Evropskem parlamentu v aktualnem mandatu, ki se izteče junija letos, zastopa 7 poslancev. Zakaj voliti?

Vir: http://evropa.gov.si/volitve-2009/